Odvisnost od duhovnosti

Uvod

V tem članku bi rad razmejil svoje poglede na temo zdravljenja depresije. Pišem predvsem iz svojih življenjskih izkušenj, tudi sam imam namreč zelo občutljivo srce, nizek prag občutljivosti in visoko rahločutnost in kot tak včasih težave sam s sabo. Hmm. Verjetno sem glede tega na istem in morda celo na slabšem kot večina depresivnih ljudi, ki jih poznam....ampak, to je že druga zgodba... Predvsem pa pišem iz terapevtskih izkušenj in kot priča napredku ljudi, nad katerimi je uradna medicina/psihiatrija "dvignila roke" (beri: predpisala psihoaktivne substance) in jih označila za bolezensko depresivne.

Kot terapevt humanistične psihoterapije se v okviru seans Clearinga z depresivnimi osebami torej kar pogosto srečujem. In da, res je, depresija je dejansko zelo resna težava in nikakor jo ne gre jemati kot nekaj površnega in enostavno ozdravljivega. Napredek je v teh situacijah vseprej kot posut s pomladanskim cvetjem. Travme iz preteklosti (ranega otroštva, recimo) in nakopičene nerazčiščene težave in nedoslednosti pri soočanju s svojo intimno resnico nas vse dejansko zelo zelo pogojujejo oz. dopuščamo, da nas pogojujejo.

Kdo sem in kaj pravzaprav delam tukaj?
Ali v življenju sploh obstaja nek višji smisel?
In kaj sploh je to življenje?
Ali obstaja nekaj, čemur bi lahko rekel/a Bog, Absolutna Resnica?

Kje je Bog in zakaj dopušča trpljenje?
Je to, kar zaznavam vse, kar obstaja?
Kaj je moje poslanstvo na tej zemlji?
Kdo sem sploh jaz in kaj so pravzaprav drugi?

Precej verjetno je, da so tudi vam ta vprašanja poznana. V bistvu se jih verjetno sprašuje prav vsak, ki ni ravno povsem materialno usmerjen in konceptualno zacementiran v živi-se-samo-enkrat in uživajmo-dokler-smo-živi.

In seveda, precej velika verjetnost je tudi, da poznate tudi odgovore na ta vprašanja. Kako tudi ne! Vse Svete in tudi navadne knjige so jih polne, vsak tudi povprečen predavatelj ve o tem veliko povedati in vsi duhovni Učitelji že tisočletja govorijo človeštvu točne odgovore na ta vprašanja.